Ker o raku v javnosti vlada kar nekaj prepričanj, v katere lahko dvomimo, smo se jih odločili preveriti pri dr. Mirjani Rajer, dr. med., spec. radioterapije in onkologije. Raziskali smo, zakaj je pravzaprav pomembno sodelovati v zabavnem brkatem mesecu – movembru in kakšno spremembo lahko naredimo skupaj. Zase in za druge. 

Zbrali smo nekaj najbolj pogostih trditev in prepričanj, ki se pogosto netaktno pojavijo med običajnimi pogovori in lahko marsikoga prestrašijo. Pa tudi zares držijo?

Raka se ne da dokončno pozdraviti. Rak je smrtna obsodba.

Eden izmed največjih mitov o raku je ta, da se z odkritjem raka življenje posameznika hitro izteka. Rak je lahko v zgodnjih fazah razvoja popolnoma ozdravljiv. Ključnega pomena sta preventiva in pravočasno odkrivanje. Posameznik lahko za svoje zdravje veliko naredi z zdravim življenjskim slogom ter rednimi preventivnimi pregledi.

“Na tem mestu bi tudi izpostavila pomanjkanje zavedanja pomena presejalnih programov, kot so SVIT (za raka črevesja), ZORA (rak materničnega vratu) in DORA (rak dojk). Cilj teh programov je odkriti raka v zgodnji fazi, ko je le ta še ozdravljiv. Velikokrat slišim, da so ljudje dobili poziv da se udeležijo SVIT-a in vabilo vrgli v smeti. Zato vsi tisti, ki ste prejeli poziv k udeležbi na SVIT, vabila ne zavrzite! S pomočjo tega in ostalih preventivnih programov si lahko rešite življenje.” nam je zaupala dr. Mirjana Rajer, dr. med., spec. radioterapije in onkologije.

Portrait of a young Man with beard

Če v svoji širši družini nismo imeli rakavih obolenj, potem zagotovo ne moremo zboleti.

Tako razmišljanje je zmotno. Dednost je le eden izmed dejavnikov vpliva, pripomore pa k nastanku relativno majhnega števila rakavih obolenj. Večina ljudi za rakom zboli zaradi drugih vzrokov, kot so kajenje, škodljivi vplivi okolja, nezdrav življenjski slog

Sem mlad. Ne kadim. Ne pijem. Sem športno aktiven. Sem nedotakljiv.

Kljub temu, da sledite načelom zdravega življenja, se lahko zgodi, da zbolite. Vsaka sprememba v počutju, nepojasnjeno hujšanje ali nenavaden znak (na primer spremenjeno kožno znamenje, zatrdlina v dojki …) lahko nakazuje na rakavo obolenje. Naj je človek še tako mlad, fit in zdravo živi, mora ob pojavu takih opažanj nemudoma obiskati zdravnika.

Male anatomy of human organs in x-ray view

Kemoterapija je škodljiva, izvaja pa se samo zaradi interesov farmacevtskih družb.

Kemoterapija je ena od uveljavljenih možnosti zdravljenja raka. Kot vsako zdravilo, ima seveda stranske učinke. Trditi, da je kemoterapija le v interesu farmacevtskih družb je pretirano, saj so številne raziskave pokazale njeno dobrobit, preden so jo začeli uporabljati pri zdravljenju bolnikov. Zdravnik bo vedno presodil če bolnik kemoterapijo potrebuje in katera je za določenega bolnika najprimernejša. In če še vedno dvomite, vprašajte človeka, ki je zaradi kemoterapije zdrav.

Raka lahko izstradamo.

Prej kot raka, izstradamo sebe. Pri večini bolnikov, obolelih za rakom, se razvijejo presnovne spremembe, ki vodijo v stresno stanje presnove. Za stresno presnovo so značilni procesi, pri katerih se tvori glukoza iz beljakovinskih in maščobnih zalog telesa. Nezadosten vnos hrane ali stradanje nastajanje glukoze še pospeši, s tem pa pospešimo tudi telesno propadanje. Rakaste celice imajo zanimivo sposobnost, da vedno dobijo zadostne količine posameznih hranil in virov energije. Prav tako raziskave presnove na človeških organizmih kažejo, da rasti tumorjev s prehransko podporo ne pospešimo. Nasprotno, imamo številne znanstvene dokaze, da izguba telesne teže pripomore k slabšim uspehom zdravljenja. Zato je ustrezna prehranska podpora bolnika del procesa zdravljenja rakaste bolezni.

Rak je zgolj fiziološka bolezen.

Rak je sicer resda fiziološka bolezen, vendar pa lahko hkrati tudi močno vpliva na psihološko stanje obolelega. Depresija, izguba življenjske energije, opuščanje socialnih stikov, občutek brezizhodnosti in spremenjena samopodoba so pogosti spremljevalci telesne bolezni. Poleg tega raka žal še vedno spremljajo številni tabuji in negativna stigma, ki še dodatno vplivajo na duševne stiske obolelih. V zadnjem času tako postaja vedno bolj pomembna celostna obravnava bolnika, ki poleg zdravljenja raka, zajema tudi psihološko in socialno podporo ter rehabilitacijo

Če zbolim za rakom je mojega aktivnega življenja konec.

Ne! Oboleli z rakom so fizično aktivni v skladu z zmožnostmi. Veliko ljudi, ki zboli z rakom še naprej živi aktivno življenje, ki vključuje tako vsakdanja opravila kakor tudi šport. Veliko bolnikov ohranja odlično formo, hodi v hribe, pleše… Rak nikakor ne pomeni, da mora oboleli le ležati v postelji. Ravno nasprotno. Bolnike celo vzpodbujamo, da so aktivni. Opažamo pa, da so zaradi pretirane skrbi najpogostejši omejevalci bolnikov prav njihovi svojci. Češ, da zanj ni dobro delati na vrtu, hoditi iz hiše in podobno. Pomemben je pogovor z zdravnikom in običajno v pogovoru razrešimo vse dileme povezane z bolnikovo aktivnostjo.

Senior doctor asking elderly patient questions

Preventiva

Mesec november je posvečen osveščanju o raku prostate in mod ter zbiranju prostovoljnih prispevkov za raziskave na področju raka. To priložnost želimo tokrat izkoristiti za to, da vam predstavimo simptome in znake raka ter nekaj ukrepov, s katerimi lahko sami delujemo preventivno.

Raka je možno uspešno zdraviti, predvsem če ga odkrijemo v zgodnji fazi.  Da bi ga čimprej odkrili, je potrebno biti pozoren na naslednje simptome.Ti sicer ne pomenijo, da gre zagotovo za raka, so pa alarm, da moramo nujno do zdravnika, ki bo ugotovil, za katero bolezen gre.

  1. Novo nastali kožni madeži ali razjede, ki dlje časa ne izginejo, so lahko znak kožnega raka (nemelanomskega kožnega raka). Pozorni bodi še posebej na predele, ki so izpostavljeni soncu, saj se omenjeni rak najpogosteje pojavlja na teh predelih kože.
  2. Znamenja so simpatična specifika imetnika, vendar pa je nanje potrebno biti še posebej pozoren. Vsaka sprememba (srbečica, sprememba velikosti, števila, barve, oblike, krvavitev iz znamenja, pojav kraste …) lahko pomeni, da gre za melanom, zato se moramo ob takih opažanjih nemudoma oglasiti pri zdravniku.
  3. Zatrdline ali bule v modih ali dojkah so lahko znaki raka mod oziroma dojk. Redno samopregledovanje ter takojšen obisk zdravnika, če zatrdlino zatipamo, vam lahko rešita življenje.
  4. Neobičajne krvavitve iz katerekoli telesne odprtine so lahko signal za resnejšo bolezen, med drugim tudi raka.
  5. Spremljevalec raka na pljučih je pogosto kašelj. Velikokrat ga spremlja tudi krvav izmeček. Kašelj je pri kadilcih pogost. Če sami sodite mednje, bodite pozorni na spremembe v kašlju (pogostost, intenzivnost in pojav izmečka) ali pojavu spremljajoče bolečine in težkega dihanja. Tudi dlje časa trajajoče hripavost je lahko znak tako raka pljuč, kakor tudi raka grla in glasilk.
  6. Spremljanje morebitnih sprememb pri mali in veliki potrebi vam lahko veliko pove o vašem zdravju. Nevarni znaki so predvsem pojav krvi v urinu ali blatu, driska, ki se izmenjuje z obdobji zaprtja ter nenamerno in nepojasnjeno hujšanje

Kaj lahko naredimo sami?

Ženske si redno (enkrat na mesec) pregledujte dojke, najbolje po končani menstruaciji. V primeru da opazite zatrdlino, izcedek iz bradavice, rdečino na dojki ali ugreznjeno bradavico, ne oklevajte z obiskom zdravnika! Starejše od 50. let vsaki dve leti opravite preventivno mamografijo.

Redni preventivni ginekološki pregledi so izjemno pomembni. Predrakaste spremembe celic materničnega vratu je mogoče pravočasno odstraniti, zato ne dovolite, da se iz njih razvije rak. Redno hodite na ginekološke preglede.  V kolikor več kakor tri leta niste bile na pregledu, boste v okviru preventivnega programa ZORA, prejele vabilo na pregled in odvzem PAP testa. Povabilu se nemudoma odzovite.

Moški si redno pregledujte moda, ob pojavu kakršnihkoli sprememb,  se posvetujte s svojim zdravnikom.

… po 50. letu!

Rak debelega črevesa in danke je druga najpogostejša oblika raka, število bolnikov se iz leta v leto povečuje. S preventivnim programom  SVIT, ga je mogoče ugotoviti (in zelo uspešno zdraviti) že v zgodnji fazi. Program vključuje moške in ženske v starosti od 50 do 69 let, opravlja pa se ga vsaki 2 leti.

Najpomembnejše? Predvsem zdrav življenjski slog!

Živite po načelih zdravega načina življenja.  Ne kadite, izogibajte se tudi pasivnemu kajenju, ki prav tako lahko vodi v razvoj raka na pljučih. Ne uživajte prekomerne količine alkohola, ohranjate primerno telesno težo, izogibajte se prekomernemu sončenju in bodite telesno aktivni. Vse to vas ne varuje le pred rakom, ampak je naložba v prihodnost, ki vas bo lahko zavarovala tudi pred drugimi kroničnimi boleznimi.

O movembru

Movember (beseda predstavlja skovanko iz besed mustache  in november) je globalno gibanje in vsakoletna novembrska akcija, katere glavni namen opozarjanje in ozaveščanje javnost o zdravstvenih težavah moških, predvsem o raku prostate, o raku testisov in psiholoških težavah moških. Cilj akcije je zbiranje prostovoljnih prispevkov in sredstev za ozaveščanje, izobraževanje, destigmatzacijo bolezni in raziskavam na področju raka prostate in raka testisov.

Rdeča nit akcije so brki, ki so simbol moškosti, v tem primeru pa služijo kot iztočnica za neformalne pogovore o moškem zdravju.

Mustache word cloud, movember symbol

Zgodovina movembra

Zgodba Movember se je začela v Melbournu, v Avstraliji, kjer je leta 2003 skupina fantov ob steklenici piva sklenila obuditi brkovski trend iz osemdesetih let. Brke so fantje začeli uporabljati kot iztočnico in izgovor za zbiranje prostovoljnih prispevkov ter sredstev za raziskave raka na prostati. Z letom 2004 so organizirali prve dogodke, na katerih so se zbirala sredstva za njihov namen. Lokalni dogodki so hitro prerasli v globalno gibanje in akcija, kateri se vsako leto pridruži vedno več moških in žensk.

Movember v Sloveniji

V Sloveniji Movember v Sloveniji obstaja že pet let, kjer se je, podobno kot v Avstraliji, vse skupaj začelo z nekaj posamezniki. Vsako leto je organiziranih več dogodkov, med katerimi že tretje leto zapored Movember tek po ljubljanskih ulicah in dobrodelna dražba vin, pri čemer je celoten izkupiček namenjen Movembru. Z lanskim letom se je začelo aktivno sodelovanje z Društvom onkoloških bolnikov Slovenije, ki pomaga s strokovnimi podatki in pripravo informacijskih zgibank.

Movember in hokejisti

V svetu hokeja na ledu obstaja dolga tradicija nošenja brade, ki je aktualna predvsem v tistih ekipah, ki se v ligaškem tekmovanju uvrstijo v končnico. Dolga tradicija obrazne poraščenosti in atraktivnost gibanja Movember je tako nedvomno pripomogla k odločitvi, da so hokejisti posvojili Movember, kateremu se z brki pridružujejo ekipe po celem svetu. V Sloveniji se gibanju Movember najbolj aktivno vključujejo hokejisti ljubljanskega hokejskega kluba HK Playboy Slavija, ki so lani priredili The Movember Game, hokejsko tekmo, ki je vključevala predavanje na temo raka in zabaven stranski program, v okviru katere so z vstopnino in donacijami zbrali preko 3.300 €.

Movember in Big Bang

Letos smo se v sodelovanju z blagovno znamko Braun odločili, da tudi sami prispevamo k dobrodelnosti. V času od 10. do 30. 11. 2016 bomo za vsak prodani moški urejevalnik, brivnik ali strižnik, donirali 2 € Društvu uroloških bolnikov Slovenije za nakup opreme in pripomočkov za nego bolnikov na kliničnem oddelku za urologijo v UKC Ljubljana.

Verjamemo, da bomo skupaj z vami spisali čudovito zgodbo o tem, kako so slovenski brki stopili skupaj za nekaj večjega od njih.

Na Facebook? Twitter? Po mejlu?

Izdelki

Odgovori