Širina odpiranja zaslonke, izničevnje učinka rdeči oči, optična povezava, slikanje v temi, slikanje premikajočih objektov in še marsikaj.

Število slikovnih točk

Prvi in vsem poznan kriterij je število slikovnih točk. Proizvajalci digitalnih fotoaparatov navajajo ločljivost v megapikslih oziroma slikovnih točkah, kjer je en megapiksel enak milijonu pikslov (1 MP = 1000000 P). Ločljivost fotografije predstavlja podatek o tem, kako podrobna je fotografija, vendar se je potrebno zavedati, da so pomembni le tisti piksli, pri katerih je senzor udeležen pri zajemu fotografije. To pomeni, da je kakovost fotografije poleg števila pikslov in kakovosti objektiva pogojena tudi z velikostjo senzorja. Število pikslov je pomemben kriterij, saj neposredno vpliva na ostrino in podrobnosti, ki jih običajno opazimo šele pri natisnjeni fotografiji. Poleg tega pa večje število slikovnih pik omogoča povečavo velikosti fotografije ob ohranjanju njene kakovosti. Za dobro kakovost natisnjene fotografije velikosti 10 x 15 cm tako potrebujemo fotoaparat s tremi milijoni slikovnih točk.

Optična povečava

Pomemben kriterij pri izbiri digitalnega fotoaparata je tudi velikost optične povečave oziroma optičnega zooma. Optična povečava nam pomaga približati motiv, ki ga želimo fotografirati. Prepoznamo jo po oznakah 3x, 5x, 12x, 30x itd., pove pa nam za kolikokrat lahko približamo motiv, ki ga želimo fotografirati. Pri tem se moramo zavedati, da velikost optike vpliva na velikost fotoaparata, saj večja kot je optična povečava, večji je objektiv in posledično tudi fotoaparat. Pomembno je tudi dejstvo, da bo pri fotografiranju oddaljenih motivov z več kot 12-kratno povečavo fotografija že ob najmanjšem premiku fotoaparata zamegljena in neostra, kar lahko preprečimo s fotografskim stojalom. Če pa želimo fotografirati oddaljene motive, je za nas prava izbira nakup ultra-zoom digitalnega fotoaparata.

Fotografija brez optične povečave (Canon PowerShot A4000)

Opticna-povezava

Fotografija z 8-kratno optično povečavo (Canon powerShot A4000)

Opticna-povezava

Široki kot

Poleg optične povečave je pri zajemanju fotografij dobrodošel tudi širokokotni objektiv, saj zajema večji kot pogleda in s tem fotografu omogoča atraktivnejšo kompozicijo. Ker zajame širok vidni kot, je uporaben pri fotografiranju pokrajine, arhitekture, večje skupine ljudi in bližinskih prizorov v zaprtem prostoru. Pri kompaktnih digitalnih fotoaparatih prepoznamo širokokotni objektiv z oznako 28 mm, v nekaterih primerih pa celo nosi oznako 24 mm.

Hitrost fotografiranja

Pred nakupom digitalnega fotoaparata se je priporočljivo prepričati tudi o zadovoljivi hitrosti delovanja aparata ali z drugimi besedami, o hitrosti zaporednega fotografiranja. Na hitrost vplivajo dejavniki, kot so slikovni procesor, uporaba bliskavice in hitrost avtomatskega ostrenja, pri zmogljivejših fotoaparatih pa tudi hitrost zapisa pomnilniške kartice, ki jo uporabljamo.

Slikovni procesor

Slikovni procesor ima nalogo obdelave večje količine podatkov. S pravilno reprodukcijo barv, gladkimi in naravnimi linijami na fotografiji ter zmanjševanjem digitalnega šuma vpliva na kakovost fotografije. Zmogljivejši senzor tako hitreje obdela fotografijo in naredi prostor za naslednjo. Večina kompaktnih digitalnih fotoaparatov ima že vgrajeno funkcijo zaporednega fotografiranja, s katero lahko v kratkem časovnem intervalu posnamemo nekaj zaporednih fotografij, vendar brez bliskavice.

Fotografiranje v gorah

Pri fotografiranju v gorah ste izpostavljeni različnim dejavnikom, s katerimi se v nižjih predelih ali drugem okolju ne srečujete pogosto. Ker se nahajate na odprtem prostoru, kjer je svetlobe dovolj, višanje vrednosti ISO ni priporočljivo, saj bodo posnetki tako preveč osvetljeni, šum na sliki pa prevelik. Ker je v visokogorju UV sevanje močnejše kot drugje, je uporaba filtra, ki ščiti pred prevelikim vpadom UV žarkov na slikovni senzor priporočljiva, saj preprečuje, da bi se fotografija obarvala modro. Poleg tega se v gorah pogosto srečujete s snegom, kar pomeni, da morate za dobro fotografijo rešiti tudi težavo z visokimi kontrasti, kar lahko odpravite že s prehodnim in nevtralno sivim filtrom. Pri kompaktnih digitalnih fotoaparatih je to sistemsko rešeno z že vgrajenimi scenskimi nastavitvami, ki družinskim ali priložnostnim fotografom olajšajo fotografiranje do te mere, da je posneta fotografija kakovostna oziroma v okviru še sprejemljive kakovosti.

Fotografiranje ob šibki svetlobi

Pri fotografiranju ob šibki svetlobi morate biti pozorni na svetlost fotografije, pri čemer ima večina kompaktnih digitalnih fotoaparatov že predhodno nastavljene scenske nastavitve, kjer s pomočjo nastavitve nočnega portreta dosežete optimalno kakovost fotografije. Pri fotografiranju z uporabo DSLR fotoaparata pa je potrebno imeti nekaj več predznanja, v kolikor želite doseči kakovostno fotografijo. Tu je treba upoštevati kombinacijo štirih dejavnikov: čas odprtja zaklopa, širino odprtja zaslonke, nastavitev ISO vrednosti in uporabo bliskavice.

Čas odprtja zaklopa

Hitrost zaklopa določa čas osvetlitve senzorja oziroma vam pove, koliko časa bo zaklop učinkovito odprt. S prilagajanjem hitrosti zaklopa lahko povečate ali zmanjšate količino svetlobe, ki vstopa skozi zaklop. Dalj časa kot je zaklop odprt, več svetlobe pade na svetlobni senzor, posledično pa slika postane svetlejša in obratno. Pri tem morate biti pozorni na tresljaje rok, saj morate upoštevati dejstvo, da dlje kot je zaklop odprt, večja je možnost zamegljenosti fotografije, zato priročno tripod stojalo ne bo odveč.

Širina odprtja zaslonke

Z ustrezno nastavitvijo širine zaslonke lahko vplivate na svetlost in ostrino slike. Bolj kot bo zaslonka odprta, svetlejša bo fotografija, saj bo v tem primeru zaslonka zajela več svetlobe. Vendar je treba upoštevati, da bo s tem področje ostrine manjše. Ta način fotografiranja se največkrat uporablja pri fotografiranju portretov oziroma takrat, kadar želite izostriti določen motiv z zamegljenim ozadjem ali obratno.

Slika 1 (Nikon D40X)

Sirina-odprtja-zaslonke-22

Odprtost zaslonke: f/18
Čas osvetlitve: 1/30
Hitrost ISO: 800
Goriščna razdalja: 55

Slika 2 (Nikon D40X)

Sirina-odprtja-zaslonke-11

Odprtost zaslonke: f/5.6
Čas osvetlitve: 1/25 sekunde
Hitrost ISO: 100
Goriščna razdalja: 55 mm

Izbira ISO vrednosti

Pri fotografiranju je nastavitev ISO vrednosti pomemben dejavnik, saj pomembno vpliva na kakovost svetlobe posnete fotografije. Največkrat se uporablja pri fotografiranju ob šibki svetlobi oziroma v slabših svetlobnih razmerah. V kolikor je mogoče, se izogibajte visokim ISO vrednostim, saj boste v nasprotnem primeru imeli sicer svetlo sliko, vendar s prisotnostjo šuma, ki se kaže v zrnatosti fotografije. V situaciji, ko višanje ISO vrednosti ni več sprejemljivo, je bolje, da zaklop nastavite na malce daljši časovni interval in uporabite fotografsko stojalo.

Fotografija ob mraku – ISO 100 (Nikon D40X)

iso-100

Odprtost zaslonke: f/5.6
Čas osvetlitve: 1/50 sekund
Hitrost ISO: 100
Goriščna razdalja: 18 mm

Fotografija ob mraku – ISO 400 (Nikon D40X)

iso-400

Odprtost zaslonke: f/5.6
Čas osvetlitve: 1/50 sekund
Hitrost ISO: 400
Goriščna razdalja: 18 mm

Fotografija ob mraku – ISO 800 (Nikon D40X)

iso-800

Odprtost zaslonke: f/5.6
Čas osvetlitve: 1/50 sekund
Hitrost ISO: 800
Goriščna razdalja: 18 mm

Fotografija ob mraku – ISO 1600 (Nikon D40X)

iso-1600

Odprtost zaslonke: f/5.6
Čas osvetlitve: 1/50 sekund
Hitrost ISO: 1600
Goriščna razdalja: 18 mm

Uporaba bliskavice

Bliskavica je umetni vir svetlobe, ki jo po potrebi dodajate ob različnih priložnostih in motivih fotografiranja. Ker pa je uporaba vgrajene bliskavice pogosto omejena le na 2 do 3 metre oziroma je pogosto premočna, morate biti pri osvetljevanju motiva pazljivi, saj lahko fotografijo močno presvetlite. V tem primeru je bolje uporabiti zunanjo bliskavico z možnostjo nadzora kota osvetlitve, saj lahko na ta način sami določite moč in količino svetlobe, ki pada na motiv. Tako bo svetloba pravilno porazdeljena, barvni kontrasti pravilni, fotografija pa všečna.

Fotografija brez uporabljene bliskavice (Nikon D40X)

Brez-flesa-22

Odprtost zaslonke: f/5.3
Čas osvetlitve: 1/320
Hitrost ISO: 100
Goriščna razdalja: 46 mm

Fotografija z uporabljeno bliskavico (Nikon D40X)

S-flesem-11

Odprtost zaslonke: f/3.5
Čas osvetlitve: 1/200 sekund
Hitrost ISO: 100
Goriščna razdalja: 46 mm

Fotografiranje v sončni svetlobi

Pri fotografiranju portretov v močni sončni svetlobi iz ozadja je portret premalo osvetljen in zato pretemen, v nekaterih primerih pa je viden le kot temna silhueta. V tem primeru je priporočljivo uporabiti bliskavico za osvetljevanje motiva, saj vam le-ta pomaga izničiti oziroma osvetliti temne sence na obrazu. Pri tem bodite pozorni, da fotografije ne bodo blede in brez živih barv, kar je posledica bleščanja, poleg tega pa se na fotografiji zaradi močne svetlobe lahko pojavijo tudi navidezni objekti v obliki pisanih pet kotnikov. V tem primeru je koristno že samo senčenje z roko od strani objektiva, pri čemer morate paziti, da roka ni vidna na posnetku. Lahko pa si vnaprej pripravite senčnik, črn list papirja ali poiščete mesto v senci, od koder boste fotografirali.

Učinek rdečih oči

Pri fotografiranju portretov v slabih svetlobnih pogojih s pomočjo bliskavice pogosto naletite na težavo, ki se pokaže v obliki rdečih oči. Ta efekt povzroča svetloba bliskavice, odbita od svetlobe mrežnice oči, pri čemer so za ta pojav zelo dovzetne osebe s svetlejšimi očmi, otroci in živali. Pri slednjih izstopajo predvsem tiste, katerih vid je prilagojen nočni svetlobi. Ta pojav lahko odpravite oziroma zmanjšate z nastavitvijo redukcije rdečih oči v samem fotoaparatu ali s pravilno nastavitvijo bliskavice, ki s predhodnim bliskom sproži svetlobo in s tem izniči efekt rdečih oči. V kolikor pa do tega pojava vseeno pride, lahko težavo odpravite s kasnejšo obdelavo fotografije, kjer s pomočjo računalniškega programa enostavno odstranite efekt.

Fotografiranje tekočih voda

Pri tovrstnem fotografiranju motivov je najbolje izbrati oblačen dan, saj tako dobite pravilno osvetlitev. Pri fotografiranju hitrih tekočih voda v močnem soncu vam lahko hitro zmanjka možnosti za nastavitev na daljši osvetlitveni čas. Najlepše fotografije divjih brzic in slapov namreč dobite, ko fotografirate s pomočjo stojala in z izbiro daljšega osvetlitvenega časa zaslonke. Nasprotno pa v primeru, da izberete krajši osvetlitveni čas zaslonke, vodo »zamrznete«. Po potrebi lahko uporabite tudi nevtralne sive filtre ali avtomatiko zaslonke, čas osvetlitve pa si izberete sami.

Slika 1 (Nikon D40X)

Efekt-vode-22

Odprtost zaslonke: f/5.6
Čas osvetlitve: 1/30
Hitrost ISO: 400
Goriščna razdalja: 55 mm

Slika 2  (Nikon D40X)

Efekt-vode-11

Odprtost zaslonke: f/16
Čas osvetlitve: 2.5
Hitrost ISO: 100
Goriščna razdalja: 55 mm

Slika 3 (Nikon D40X)

Efekt-vode-44
Odprtost zaslonke: f/3.5
Čas osvetlitve: 1/50
Hitrost ISO: 100
Goriščna razdalja: 18 mm

Slika 4 (Nikon D40X)

Efekt-vode-33

Odprtost zaslonke: f/22
Čas osvetlitve: 1.6
Hitrost ISO: 100
Goriščna razdalja: 19 mm

Nočna fotografija

Nočna fotografija predstavlja ljubiteljem fotografiranja poseben izziv, saj ima tema nekaj specifičnih lastnosti. Vedeti morate predvsem to, da sta pri fotografiranju motivov v temi fotografsko stojalo in daljinski sprožilec obvezna sestavna dela opreme, saj boste za posnetek popolne fotografije operirali z zelo dolgimi osvetlitvenimi časi, kar pomeni, da mora ob tem fotoaparat stati popolnoma pri miru. Pri nočni fotografiji se osvetlitveni časi za vse motive gibljejo od 1 sekunde naprej, odvisno od tega, kako temna je noč in predvsem od efekta, ki ga želite doseči. Pri tem je dobrodošlo, da samodejno ostrenje izklopite in ga nastavite na neskončnost, ISO občutljivost pa nastavite na ISO 100 ali največ ISO 200, s čimer si boste zagotovili kakovostne posnetke. Pomembno je tudi, da izključite bliskavico, zaslonko pa nastavite na srednjo vrednost, saj s tem zagotovite optimalno ostrino, hitrost zaklopa pa lahko prepustite fotoaparatu.

Fotografiranje motivov, ki so v gibanju

Fotografiranje premikajočih se motivov velja za eno od težjih tehnik fotografiranja. Za zajem in kakovosten posnetek gibanja je namreč potrebno imeti veliko potrpljenja, malo sreče, predvsem pa fotografske izkušnje, saj do želenih rezultatov lahko pridete z upoštevanjem nekaterih dejstev in veliko prakse. Kakšno bo zajeto gibanje na fotografiji, je odvisno predvsem od izbrane hitrosti zaklopa. Pri veliki hitrosti zaklopa boste dogajanje oziroma akcijo zamrznili, če pa želite fotografiji dodati občutek akcije in poudariti gibajoči se motiv, morate izbrati majhno hitrost zaklopa. V kolikor pa vaš fotoaparat ne omogoča dovolj hitrega zaklopa, si lahko pomagate s povečanjem vrednosti ISO. Ker so hitro premikajoči se motivi največkrat oddaljeni od vas, je dobrodošlo, da si omislite dober vsestranski teleobjektiv z razponom vsaj od 70 do 300 mm.

Reševalno vozilo na nujni vožnji (Nikon D40X)

Gibanje-11

Odprtost zaslonke: f/22
Čas osvetlitve: 2
Hitrost ISO: 100
Goriščna razdalja: 35 mm

Ljubljanski mestni avtobus (Nikon D40X)

Gibanje-22
Odprtost zaslonke: f/22
Čas osvetlitve: 2
Hitrost ISO: 100
Goriščna razdalja: 18 mm

Fotografiranje bližinskih posnetkov (makro)

Je področje fotografije, ki zahteva natančnost, potrpežljivost in primerno dodatno opremo. Fotografiranje bližinskih posnetkov zahteva manjšo globinsko ostrino, kar pomeni, da morate biti pri ostrenju in nastavitvi osvetlitve izredno natančni. Ker ima avtofokus pri kratki ostritveni razdalji pogosto težave, je pomembno, da izberete ročno ali vsaj točkovno ostrenje. Da bi globinsko ostrino povečali, lahko zaslonko čim bolj zaprete, kar podaljša čas osvetlitve, zato je za kakovostno fotografijo potrebno uporabiti fotografski stativ.

Slika 1 (Apple iPhone 4)

makro-list-11

Odprtost zaslonke: f/2.8
Čas osvetlitve: 1/125
Hitrost ISO: 80
Goriščna razdalja: 4 mm

Slika 2 (Apple iPhone 4)

makro-list-22
Odprtost zaslonke: f/2.8
Čas osvetlitve: 1/120
Hitrost ISO: 125
Goriščna razdalja: 4 mm

Slika 3 (Apple iPhone 4)

Makro-vzigalica-11
Odprtost zaslonke: f/2.8
Čas osvetlitve: 1/250
Hitrost ISO: 80
Goriščna razdalja: 4 mm

Slika 4  (Apple iPhone 4)

Makro-vzigalica-22
Odprtost zaslonke: f/2.8
Čas osvetlitve: 1/200
Hitrost ISO: 80
Goriščna razdalja: 4 mm

Fotografiranje arhitekture

Pri fotografiranju stavb in njihove arhitekture je priporočljivo uporabljati širokokotne objektive, pri katerih pa morate biti pozorni na to, da ne pride do popačenosti. Ker so stavbe statične, fotografiranje le-teh večinoma ne povzroča težav, saj si lahko vzamete toliko časa kot ga potrebujete. Pri fotografiranju arhitekture je zanimivo predvsem dejstvo, da se lahko videz zgradb v 24 urah zelo spremeni, saj se s spreminjanjem svetlobe ob različnih delih dneva poleg spreminjanja dolžine in smeri senc spreminja tudi barvni spekter. Tako lahko določena stavba ob različni svetlobi in sencah dobi popolnoma drugačen učinek. Stavba, ki podnevi ni videti nič posebnega, lahko ponoči ponudi močan motiv, še posebno če je osvetljena z žarometi. Ker pa stavbe niso zanimive le kot celote, lahko na njih najdete tudi zanimive arhitekturne podrobnosti, kot so oboki, stebri, okna, okraski, stopnice itd.

Tihožitja

Pri fotografiranju tihožitja je ozadje motiva ključnega pomena za uspeh. Pomembno je predvsem, da se poudari videz glavnega motiva, kar pomeni, da naj bo ozadje čim preprostejše. Kakovost posnete fotografije je odvisna od priprave motiva, kar pomeni, da mora fotograf ujeti pravo formo, barvo, obliko, svetlobo, poleg tega pa mora imeti tudi dober občutek za kompozicijo. Za fotografiranje tihožitja pa potrebujete tudi dodatno opremo. Čeprav je naravna svetloba idealna, je umetna svetloba v obliki studijskih svetil, ki jo poljubno odvzemate ali dodajate motivu, nemalokrat nepogrešljiva. Poleg tega pa si je koristno omisliti tudi fotografsko stojalo, ki omogoča uporabo majhnih hitrosti zaklopa. Za bližinske kompozicije majhnih motivov je idealna rešitev objektiv z makro območjem, drugače pa je primeren običajen zumovski objektiv, ki zadostuje za raznovrstna tihožitja. Ker so motivi za tihožitja mirujoči predmeti, lahko fotografije posnamete doma ali v studiu, pri tem pa se vam ni potrebno ozirati na vreme. Potrebujete le močno voljo, nekaj dodatne opreme in veliko ustvarjalnih idej.

Umetniška fotografija

Pri umetniški fotografiji je pomembno razviti svoj lasten slog, individualnost in edinstvenost. Pri tem se ni potrebno pretirano ozirati na pravila, saj je pomembnejše, da s fotografijo izrazite tisto, kar bo pri gledalcu izvabilo odziv. Pri umetniški fotografiji je še vedno zelo priljubljena črno-bela fotografija, saj s to tehniko lahko ustvarite edinstveno atmosfero in razpoloženje. Izbira med barvno in črno-belo tehniko je v rokah fotografa in je odvisna predvsem od presoje, okusa, sloga, pristopa in izbrane fotografske teme. Motiv umetniške fotografije pogosto ni odvisen od same vsebine motiva, temveč od vaše domišljije in ustvarjalnosti. Bistveno je eksperimentiranje in neomejevanje lastnega izražanja, pri čemer je najpomembnejše, da ste s končnim izdelkom zadovoljni predvsem vi sami.

Še kar nekaj zanimivih video nasvetov si lahko ogledate na uradnem Canon Youtube kanalu ali Nikon Youtube kanalu, lahko pa se pridružite tudi Facebook skupini Big Bang Fotografi, kjer vas dnevno pričakujejo nasveti, triki, nagradne igre in zanimive debate ter povezave.

Na Facebook? Twitter? Po mejlu?

Odgovori