Oglejte si kratko analizo glasbene industrije, v kateri se ozremo nazaj, preletimo trende zadnjih let in identificiramo produkte in pristope, s katerimi bodo lahko fizični formati preživeli tudi v bližnji prihodnosti.

Čeprav se glasbena industrija vse manj zanaša na prihodek od prodaje fizičnih formatov – leta 2011 je fizična prodaja na primer predstavljala 60-odstotni delež prihodka, leto kasneje pa je doživela znaten padec, in sicer na 51 odstotkov –, ti globalno gledano še vedno predstavljajo največji kos pogače. Kljub splošnemu trendu porasta prodaje digitalnih formatov – ti so bili v letu 2013 v skupnem seštevku zaslužni za 39 odstotkov dobička, na treh od desetih največjih svetovnih tržiščih pa so predstavljali celo večino zaslužka – glasbena industrija še vedno sloni na fizični prodaji na mnogih pomembnih tržiščih.

Eric Clapton Deluxe Box Set

V Nemčiji, Italiji, Veliki Britaniji in tudi v ZDA so v preteklem letu zaznali upočasnitev upada prodaje fizičnih produktov, v Franciji pa je ta celo zrasla za 0,8 odstotka, in sicer po zaslugi močnega porasta lokalnega repertoarja. V letu 2013 med dvajsetimi najbolj prodajanimi albumi v Franciji namreč najdemo kar sedemnajst francoskih (Ifpi.org).

Deluxe box seti: Dodana vrednost za oboževalce

Fizično prodajo med drugim rešuje priljubljenost tako imenovanih deluxe box setov, ki poleg zgoščenk ali vinilnih plošč z doslej neizdanimi skladbami kupce nagovarjajo k nakupu z dodanimi knjižicami, karticami, posterji ali fotografijami, natisnjenimi v omejeni nakladi – torej vsebino, ki si je ni mogoče naložiti z interneta in za katero so oboževalci zaradi dodane, včasih tudi zbirateljske vrednosti, pripravljeni odšteti znatno več denarja kot za posamičen album. Cene takšnih kompletov se običajno gibljejo med 100 in 200 evri, eden najdražjih kompletov zadnjih let pa je bil zbirateljski box set skupine The Smiths (‘The Complete Smiths: Collector’s Edition’), ki je stal približno 300 evrov (danes cena istega kompleta na Amazonu dosega skoraj 1100 evrov), po svetu pa so prodali več kot sedem tisoč izvodov.

Vzpon vinilnih plošč

Album Lane Del ReyPosebno pozornost je treba nameniti tudi vinilnim ploščam. V preteklem letu se je prvič v desetih letih, vse od zagona Applove trgovine iTunes leta 2003, zgodilo, da je glasbena industrija zabeležila padec v številu prodanih digitalnih albumov in singlov, za kar analitiki krivijo vzpon glasbenih storitev, kot so Deezer, Spotify in Pandora. Ob padcu prodaje digitalnih formatov in zgoščenk pa je glasbena industrija v preteklem letu zabeležila znatno porast vinilnih plošč – ta je od leta 2012 v ZDA zrasla za izjemnih 32 odstotkov (Nielsen Soundscan). V skupnem seštevku je številka še vedno relativno majhna: v ZDA so na primer v letu 2013 prodali 6 milijonov tako imenovanih vinilk, kar predstavlja zgolj dva odstotka vseh prodanih albumov. Vznemirljiv pa je podatek, da prodaja vinilnih plošč strmo narašča neprekinjeno že od leta 2007, ko so v ZDA prodali približno milijon vinilk . V Veliki Britaniji je odstotek še znatno večji: v primerjavi z letom 2012 so v lanskem letu prodali za 101 odstotek več vinilnih plošč (BPI).

Vzpon vinilnih plošč je najverjetneje najlažje pojasniti skupaj s pojavom sočasnega padca prodaje zgoščenk. V času, ko se digitalna glasba seli z zgoščenk na trde diske in strežnike, zbiratelji glasbe, ki si želijo fizičnih izvodov albumov svojih priljubljenih izvajalcev, nimajo več razloga, da bi raje kupili zgoščenko kot vinilno ploščo. Slednji format namreč prinaša veliko prednosti, pa naj gre za kakovost zvoka, nostalgično noto ali preprosto sámo obliko fizičnega izdelka in njeno estetsko komponento. Res je, da ima zgoščenka – in pred njo kaseta – svoje vrline, vendar estetike, s kakršno se ponaša vinilna plošča, gotovo ni med njimi. Na vzpon vinilk lahko gledamo tudi kot na manifestacijo fetišizacije analogne tehnologije in vintidža nasploh kot odgovor vsesplošni digitalizaciji, korporativizaciji in globalizaciji.

Družbena omrežja kot marketinško orodje in neposreden nagovor potencialnih kupcev

Avstralska zasedba 5 Seconds of Summer Glasbena industrija se vse bolj zaveda pomena družbenih omrežij, s pomočjo katerih lahko neposredno nagovarja in aktivira zainteresirano občinstvo. Za primer si poglejmo eno od novejših in obenem trenutno najbolj uspešnih skupin, avstralsko fantovsko skupino 5 Seconds Of Summer. S spretnim upravljanjem družbenih omrežij ima skupina, ki je svoj debitantski album ‘5 Seconds Of Summer’ izdala komaj konec letošnjega junija, v trenutku, ko je nastajal dotični sestavek (številke se namreč strmo vzpenjajo iz dneva v dan), 6,2 milijona oboževalcev na Facebooku, 4 milijone sledilcev na Twitterju, 1,3 milijona naročnikov na YouTubeu in več kot 2 milijona sledilcev na Instagramu. Z rednim, a nevsiljivim objavljanjem pametnih povezav (smart url) do njihovih produktov in geotargetiranjem objav za vsako državo, kjer je album v prodaji, so v prvem mesecu po izidu po svetu prodali milijon in pol izvodov albuma (fizični + digitalni format skupaj). Album je v ZDA debitiral na prvem mestu Billboardove lestvice z več kot četrt milijona prodanih izvodov, s čimer so postali najbolj uspešni avstralski debitanti na ameriškem trgu.

Nišni trg za zveste kupce

Kot so nekateri analitiki glasbene industrije napovedovali že pred leti, se fizični formati najverjetneje ne bodo nikoli dokončno umaknili s trga, pač pa bodo postali – oziroma že postajajo – manj masovni, celo nišni produkti za majhno, toda zvesto skupino kupcev. Temu prikimava podatek, da so v preteklem letu porast prodaje zabeležili na nekonvencionalnih prodajnih mestih. V ZDA so na primer prodali 2,4 odstotka več albumov kot lepo poprej v spletni trgovini Amazon in pa na samih koncertih , kjer so kupci predvsem zvesti oboževalci. Za obstoj fizične prodaje je torej pomembnega pomena prepoznavanje vrednosti zveste ciljne publike in načinov, kako le-to nagovoriti in jo prepričati v nakup, predpogoj za uspešno poslovanje samih trgovcev pa je seveda identifikacija trendov na lokalnem tržišču – katerim izvajalcem in izidom torej posvetiti več pozornosti in marketinških aktivnosti.

Na Facebook? Twitter? Po mejlu?

Odgovori