GPS-merilnik srčnega utripa je izredno uporaben pri večini športov.

Kakor se športne discipline med seboj razlikujejo, tako je različno tudi delovanje srca med samo aktivnostjo. Katere podatke bomo spremljali med vadbo, je odvisno od športa s katerim se ukvarjamo. Nekateri so osredotočeni bolj na fiziološke meritve, nekateri bolj na funkcije GPS, spet drugi na oboje.

Tek

Tek je v veliki meri šport, pri katerem je potreben stalen nadzor. Tekač ne more počivati, ko teče po klancu navzdol, tako kot kolesarji. Zato mora pazljivo spremljati in optimalno razporejati preostalo energijo. Aktivnosti, ki niso nadzorovane ali so izvedene brezglavo lahko pustijo določene neprijetne posledice. Prav tako je potrebno skrbno nadzirati tudi tempo teka. Če tečete s tempom pri katerem imate srčni utrip 148 utripov na minuto in se pri tem dobro počutite, ni potrebe po zviševanju tempa in povečevanju srčnega utripa (na primer na 156 udarcev na minuto). To pomeni, da morate med tekom natančno nadzorovati dve funkciji, ki sta povezani: tempo in srčni utripPri tem pa je GPS-merilnik najboljši pripomoček.

Pri teku je pomembno preverjanje intenzivnosti srčnega utripa.

 

Tempo teka se navadno meri v minutah na kilometer.Tempo teka se navadno meri v minutah na kilometer. Če pretečete kilometer v 5 minutah in 13 sekundah, je vaš tempo 5:13/km. Ko primerjate ta podatek s svojim srčnim utripom in notranjimi občutki, imate vse podatke. ki jih potrebujete za učinkovito izvedbo teka. Predpostavimo, da pri tem tempu (5:13/km) znaša vaš utrip 156 udarcev na minuto in po nekaj pretečih kilometrih postane za vas prenaporen. Namesto, da močno zmanjšate tempo in s tem izgubite možnosti za uspeh, lahko srčni utrip zmanjšate postopoma, utrip za utripom. S tem načinom, boste kmalu dosegli tempo, ki za vas ne bo predstavljal pretiranega napora (na primer 5:39/km in srčni utrip 148).

Iz prejšnjega primera je razvidno, kako lahko učinkovito izrabimo našo energijo. Zavedati se moramo, da je vzdrževanje in prilagajanje razmerja med srčnim utripom in tempom zahtevno in obenem tudi zanimivo, saj gre vseskozi za »hojo po robu«. Naslednjo stopnjo pa predstavlja meritev »učinka vadbe«.

Učinek vadbe merimo z lestvico od ena do pet. V tej številki se skriva veliko podatkov o vadbi in fizični kondiciji. Če znaša vrednost učinka vadbe po vsakem treniningu 4.0 potem ste na dobri poti k prekomerni vadbi. Če pa večina vaših vrednosti učinka znaša med 1.0 (regeneracija) in 3.0, ter zgolj občasno 4.0 in 5.0, lahko pričakujete dobro tekaško pripravljenost. Za »učinkom vadbe« je na vrsti »svetovalec za regeneracijo«, ki je za vsakega tekača izrednega pomena. Funkcija »svetovalec za regeneracijo« uporablja podatke vaših preteklih vadb in na podlagi tega izračuna potreben regeneracijski čas med posameznimi vadbami. S tem vaše telo obvaruje pred prekomerno vadbo. Zmogljive naprave, kot je Garmin Forerunner 620, poleg merjenja »učinka vadbe« in »svetovalca za regeneracijo«, omogočajo tudi analizo vašega tekaškega sloga. Na podlagi podatkov te analize, lahko svoj tekaški slog občutno izboljšate. Spremljanje parametrov, kot so čas stika s podlago, kadenca in navpično nihanje, vam zagotavlja, da bo izvedba teka kar najbolj optimalna in učinkovita.

GPS-merilnik srčnega utripa je izredno uporaben pri večini športov. Kakor se športne discipline med seboj razlikujejo, tako je različno tudi delovanje srca med samo aktivnostjo. Katere podatke bomo spremljali med vadbo, je odvisno od športa s katerim se ukvarjamo. Nekateri so osredotočeni bolj na fiziološke meritve, nekateri bolj na funkcije GPS, spet drugi na oboje.

Kolesarjenje

Kolesarjenje razširi delovanje GPS-merilnika v štiri smeri.

Kolesarjenje razširi delovanje GPS-merilnika v štiri smeri;

Prva dodana vrednost

kolesar lahko uporablja brezžične senzorje, ki merijo kadenco pedalov in hitrosti ter pomagajo pri uravnavanju kolesarske tehnike. Tekmovalni kolesarji lahko na kolo dodajo tudi poseben merilnik (Garmin Vector), prek katerega lahko spremljajo izkoristek in razporeditev moči v stopalih.

Druga dodana vrednost

je merjenje nove komponente moči. Gre za moč kolesarjevega srca. Ta meritev je podprta s široko paleto tehničnih funkcij in s podatki o vaši fizični pripravljenosti. Če na primer vidite, da je vaša hitrost 37 km/h, še vedno ne veste prav veliko. Enaka hitrost ob vplivu različnih naravnih dejavnikov (na primer smer in jakost vetra) nam lahko pove več različnih stvari. Za zagotovitev celotne slike moramo podatke o hitrosti združiti s podatki o višini srčnega utripa. Ali vaše telo deluje učinkovito? Morda pa bi morali poiskati drugačno kombinacijo podatkov, kot na primer hitrost, kadenco in moč?

Tretja dodana vrednost

je funkcija »učinek vadbe«. Kolesarska vadba je običajno daljša kot pri drugih športih, zato sta ocenjevanje in nadzor učinka vadbe zahtevni nalogi. Podatek o »učinku vadbe« v realnem času vam takoj pove ali je z vadbo smiselno nadaljevati.

Četrta dodana vrednost

je navigacija. Mnogo kolesarjev prevozi ogromno kilometrov, zato je potrebno skrbno poiskati najprimernejšo oziroma idealno pot za kolesarjenje. Specializiran merilnik Garmin Edge 810 ima dodano funkcijo za merjenje srčnega utripa, sicer pa deluje enako kot GPS navigacija v avtomobilu.

Vse štiri dodane vrednosti tvorijo širok nabor informacij. Kolesar si zlahka zapomni podatke, ki so prikazani na štirih zaslonih, kjer ima na voljo še štiri funkcije na vsakem zaslonu. Na enem zaslonu lahko nastavite spremljanje odzivov vašega telesa, na drugem spremljate tehnične podatke vašega kolesa, na tretjem zaslonu kontrolirate hitrost in razdaljo ter na četrtem nadzirate tempo. Različni podatki vam povedo več stvari, vendar je pomembno le to, da vam skupek teh podatkov pove, kaj se dogaja v vašem telesu. To je še posebej pomembno za kolesarje, saj moramo biti pri vadbi s kolesom posebej previdni. Pri kolesarjenju ni močnih udarcev s stopali ob podlago, zato je na prvi pogled enostavnejše in manj naporno. Vendar to ne drži. Daljše vadbe so lahko izjemno naporne in hitro se lahko zgodi, da pride do prekomernih obremenitev. Zato je potreben natančen nadzor vsake vadbe.

Gorski tekSpremembe terena, menjajoči se vzponi in spusti zahtevajo dobro telesno pripravljenost.

Ko tečete po neravni površini, v gozdu ali po gorah, so vse funkcije GPS-merilnika srčnega utripa zelo koristne. Spremembe terena, menjajoči se vzponi in spusti ter pogosto zahtevne terenske razmere zahtevajo zelo dobro telesno pripravljenost. Tudi če niste rojen gorski ali gozdni tekač, je tovrstna vadba lahko izredno koristna. Spreminjajoč se srčni utrip in raznolik tempo sta zagotovilo za zahtevno, vendar kondicijsko učinkovito vadbo. S posebnimi funkcijami GPS-merilnika srčnega utripa so lahko tudi brezpotja vadbena pot, saj vas funkcija »nazaj na začetek« vedno varno vodi nazaj do začetne točke. Pri tekaških tekmah po poteh ali orientacijskih tekmah vam GPS funkcije zagotavljajo prednost, saj Garmin Forerunner 610 in 910XT ponujata možnost kompasa/točke smeri in možnost zemljevida/navigacije.

Tovrstna tekmovanja vam popestri spremljanje teh funkcij »v živo«. Vse te podatke pa lahko spremlja tudi vaš trener ali prijatelj. Z napravo lahko izmerite tudi spremembe nadmorske višine in te podatke uporabite za prilagoditev vašega tempa. Tudi funkcija »učinek vadbe« je izrednega pomena za to vrsto športa. Tek po poteh načeloma vsebuje vse elemente vadbe v strnjeni obliki. Gre za zahtevno in navdihujočo vrsto športa, ki poteka v naravi. Če ga boste vključili v vaš vadbeni program in poleg tega še uporabljali GPS merilnik srčnega utripa, bo vaša vadba bolj učinkovita.

Vsi nešportniki bi morali hojo smatrati kot šport in pri tem uporabljati merilnik srčnega utripa.Hoja

Hoja postaja vse bolj priznana in je omenjena domala v vsaki novejši znanstveni študiji. Vsi se strinjajo, da je hoja ena najboljših aktivnosti za človeško telo. Zajema več vrst aktivnosti, kot so nordijska hoja, pohodništvo in hoja s krpljami. Prava tekmovalna hoja pa je zelo zahtevna športna disciplina in je po višini srčnega utripa močno podobna teku. Vsi nešportniki bi morali hojo smatrati kot šport in pri tem uporabljati merilnik srčnega utripa. Srčni utrip je pri hoji precej nižji kot pri ostalih športnih disciplinah, zato pohodniku redko grozi nevarnost prekomerne vadbe. Kljub temu pa ga lahko doleti posebne vrste utrujenost. Ta utrujenost je lahko posledica pretoge in enolične vadbe, ki človeško telo potegne globoko v rutino. Zato tudi pohodniki pri svoji vadbi potrebujejo raznovrstnost. Najpomembnejši del raznovrstnosti predstavlja gibanje srčnega utripa. Hoja močno razvije osnovno vzdržljivost. Zato ima lahko izkušen pohodnik težave pri gibanju (spremembah) srčnega utripa, četudi se še tako trudi. Tudi pri večjih naporih srčni utrip ostaja dokaj nizek. Pri tem si lahko učinkovito pomagate z merilnikom srčnega utripa. Kljub temu hoje nikakor ne smemo podcenjevati, saj lahko sčasoma pride tudi do večjih obremenitev. Prav zaradi tega marsikateri pohodniki uporabljajo enaka orodja kot tekači oziroma drugi športniki: načrt vadbe, spremljanje povprečne hitrosti, število prehojenih kilometrov, vadbo v intervalih itd. Seveda se podatki precej razlikujejo od podatkov, na primer pri teku, vendar s tem sledimo našemu osnovnemu cilju: krepimo telo in skrbimo za dobro pripravljenost.

 

 

 

 

PlavanjeZelo lahka plavalna ura Garmin Swin podpira tudi vse funkcije, ki so specifične za plavanje.

Garmin Forerunner 910XT je uporaben za več športnih disciplin, ko je na primer triatlon. Zato njegova tehnologija nudi napredne funkcije za spremljanje plavanja. Poudarek je na sledenju vadbe, saj se podatki o srčnem utripu prek vode ne prenašajo. In tudi če bi se, bi jih plavalec le stežka videl. Forerunner 910 XT lahko beleži število plavalnih zavesljajev v zaprtih bazenih. Pri plavanju na prostem se enaki podatki zbirajo z GPS funkcijo. Tako so plavalcu na voljo natančni podatki o njegovi vadbi. Zelo lahka plavalna ura Garmin Swim podpira tudi vse funkcije, ki so specifične za plavanje, kot na primer zaznavanje zavesljaja, izračun SWOLF (učinkovitost plavanja) ali programiranje osebne vadbe. Ker plavalna ura ni prevelika in ima tanko ohišje, predstavlja popolno orodje za vsakega plavalca.

Večina tekačev na smučeh si na svojih merilnikih nastavi prikaz različnih podatkov srčnega utripa.Tek na smučeh

Sprva so bili merilniki srčnega utripa namenjeni tekačem na smučeh, saj je to šport z dolgo in bogato tradicijo. Ker je tek na smučeh izredno razgiban in ima veliko vzponov in spustov, je tudi nihanje srčnega utripa temu primerno. Prav zaradi tega veliko tekačev na smučeh uporablja merilnih srčnega utripa. GPS funkcije običajno uporabljajo zgolj za beleženje podatkov same vadbe, saj ni potrebe po kontroli hitrosti in razadalje, še posebej če vadijo na eni in isti progi. Večina tekačev na smučeh si na svojih merilnikih nastavi prikaz različnih podatkov srčnega utripa. Podatki, kot so povprečni srčni utrip, območje srčnega utripa in utrip kot odstotek najvišje vrednosti, so pomembni podatki, na podlagi katerih se lahko izvaja nadzor intenzivnosti vadbe. Funkcija »učinka vadbe« je še posebej uporabna, saj lahko en sam daljši vzpon predstavlja veliko obremenitev za telo. Ponovni pregled podatkov izvedene vadbe ali tekme je pogosta želja smučarskih tekačev, saj iz teh podatkov lahko razberejo, kako jim je uspelo porazdeliti hitrost in energijo. Vse to omogoča spletna aplikacija Garmin Connect, ki nudi možnost ponovnega predvajanja izvedene vadbe ali tekme.

Ekipni športi

Športi, kot sta nogomet in floorball, vam ne ponujajo veliko možnosti za nadzor srčnega utripa. Napor, kateremu so izpostavljeni igralci, je odvisen od dinamike igre in od napotkov trenerja. To pomeni, da se namesto na nadzor osredotočimo na spremljanje. Profesionalne ekipe zelo natančno spremljajo svoje športnike s posebno opremo, kot na primer z daljinskim spremljanjem srčnega utripa v realnem času, za spremljanje gibanja pa uporabljajo posebne senzorje, ki so nameščeni v športnih copatih. Amaterski igralec lahko spremlja srčni utrip z merilnikom, kot je Garmin Forerunner 620. Igram na prostem zlahka sledite s sateliti GPS. Še bolj pomembno pa je slediti skupni fizični obremenitvi. Že same razlike v načinu igranja posameznih igralcev lahko pokažejo presenetljive rezultate. Agresiven obrambni igralec lahko porabi mnogo več energije kot miren obrambni igralec. V obeh primerih GPS-merilnik srčnega utripa prikaže dejansko stanje in oba igralca obvaruje pred morebitnimi težavami. Za prvega je morda priporočljivo več počitka, za drugega pa bolj intenzivna vadba.

Vadba v fitnesuPosebno previdnost terja skupinska vadba saj se ljudje zaradi dobrega vaditelja, poživljajoče glasbe in skupinske dinamike lahko naprezajo prek svojih sposobnosti.

Aerobika, spinning (vadba na stacionarnem kolesu) in druge aktivnosti v zaprtih prostorih ne potrebujejo satelitske navigacije. Kljub temu pa zahtevajo natančen nadzor intenzivnosti vadbe, podobno kot ostali športi na prostem. Posebno previdnost terja skupinska vadba saj se ljudje zaradi dobrega vaditelja, poživljajoče glasbe in skupinske dinamike lahko naprezajo prek svojih sposobnosti. Med skupinsko vadbo naj zaslon vašega merilnika vedno prikazuje odzive vašega telesa iz več zornih kotov. V teh primerih je priporočljivo spremljati višino srčnega utripa, učinek vadbe, porabo kalorij in povprečni srčni utrip. Že samo poraba kalorij vam omogoča natančen vpogled v vložen napor. Na primer, če ste po 20 minutah vadbe potrošili 200 kalorij več kot prejšnjikrat, je jasno, da vadite s preveč napora. Povprečni srčni utrip je dober pokazatelj trenutnega nihanja srčnega utripa, ki je lahko posledica vaditeljevih navodil. Vrednost »učinka vadbe« v realnem času pa vam pomaga.

Intervalna vadba v športu

Merjenje srčnega utripa je dinamična funkcija, saj se srčni utrip nenehno spreminja. Merilnik srčnega utripa beleži spremembe pri vseh športih oziroma pri vsaki telesni aktivnosti. Te spremembe so pogoj, da vaše telo ohranite zdravo in močno. Mnogo ljudi svojo vadbo deli na običajno vadbo in na intervalno vadbo. Pri intervalni vadbi gre za zaporedne spremembe tempa. Na primer, eno minuto tečemo s hitrim tempom in nato naslednji dve minuti s počasnejšim tempom. Takšna vadba je lahko koristna, če jo redno vključujemo v celoten program vadbe. Tudi vadba za izboljšanje vzdržljivosti, ki poteka z enakomernim tempom, naj bo osnova za naslednjo, drugačno vadbo. Na ta način ustvarimo razmeroma dolg interval, ki vsebuje raznovrstne vadbe z različnim tempom. To je glavni razlog za uporabo merilnika srčnega utripa. Napredek bo viden le v primeru, če poznate svoje trenutno stanje. Zgolj z ugibanjem bo napredek manjši in tudi manj učinkovit.

Na Facebook? Twitter? Po mejlu?

Odgovori