Ožgane pnevmatike, rohneči motorji, dimna zavesa ... kaj so pravzaprav drift dirke?

V zadnjem času ste na kakšnem posnetku na spletu, filmu ali celo v živo, zagotovo že opazili avtomobil, ki vozi "na počez", škriplje z gumami izpod katerih se vije gost bel dim in za seboj pušča črno sled na asfaltu. Gre za tako imenovano driftanje. Atraktivno tehniko vožnje, pri kateri voznik s svojim avtomobilom namerno in kontrolirano z zadkom drsi skozi zavoje. Kljub temu, da izvor driftanja ni povsem znan, lahko kot eno izmed začetnic te zvrsti avtomobilizma omenimo Japonsko, kjer so se tovrstne, takrat še prepovedane, dirke v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja sprva odvijale na osamljenih gorskih cestah. Sčasoma se je driftanje razvilo v povsem legalno zvrst avtomobilskega dirkanja in razširilo praktično po celi zemeljski obli ter postalo eno izmed najhitreje rastočih in priljubljenih avtomobilskih tekmovanj. Po svetu se je zato razvilo že več profesionalnih serij drifta. Na japonskem je tako najbolj razširjeno tekmovanje serije D1, onkraj luže Forumla Drift, v širšem evropskem prostoru pa je najbolj poznana serija Drift Allstars. Na tem mestu ne smemo pozabiti tudi nam najbližjega tekmovanja King of Europe (KOE) ter seveda Adria Drift Series, ki v ta šport povezuje regijo nekdanje Jugoslavije. [caption id="attachment_2520" align="aligncenter" width="1530"] Pogled na eno izmed drift dirk[/caption]

Kaj pravzaprav je driftanje?

Kot že navedeno, gre pri driftanju za nadzorovano drsenje skozi zavoje, ki navzven, tudi zaradi dimne zavese izpod pnevmatik, ki se ustvarja ob vožnji na suhi podlagi, deluje izjemno atraktivno. Na kratko bi lahko to tehniko vožnje opisali na način, da voznik s pomočjo plina, zavor, sklopke, prestavljanja in krmiljenja ohranja vozilo v stanju prekrmarjenja ("na počez"), medtem ko manevrira iz zavoja v zavoj. Nadzor nad vozilom med samim driftom se vzdržuje predvsem z dodajanjem volana v nasprotno smer (t.i. "countersteer") ter plina, nato pa se s pomočjo zavore in s tem distribucije teže naprej ali nazaj, prelaga vozilo iz zavoja v zavoj (t.i. "Lift Off" tehnika). Vozilo se lahko prelaga tudi s pomočjo pritiska in sunkovitega spuščanja sklopke, s čimer pogonska kolesa sprejmejo nenaden in močan sunek navora, ki vodi v izgubo oprijema pogonskih koles (t.i. "Clutch Kick" tehnika, ki pride v poštev predvsem pri vozilih na zadnji pogon). Seveda pa si vozniki pri driftanju pomagajo tudi z uporabo ročne zavore, vendar bodo le tisti najbolj izkušeni poligon lahko predriftali tudi povsem brez njene uporabe. Ne glede na to, da se lahko drifta tudi s štirikolesno gnanimi vozili ali celo z vozili na prednji pogon, so osnova za drift predvsem vozila s pogonom na zadnji kolesni par. Tako smo vam odgovorili tudi na vprašanje, zakaj boste na drift dirkah priča prevladi vozil znamke BMW, sledijo pa jim predvsem Nissanovi in Toyotini kupeji ter šele nato drugi, na zadnji kolesni par gnani modeli avtomobilov različnih znamk. [caption id="attachment_2519" align="aligncenter" width="1530"] Koncentracija pred pričetkom drift dirke[/caption]

Kako poteka drift dirka?

Pri drift tekmovanju ne zmaga tisti, ki je hitrejši in prvi prečka ciljno črto, ampak zmagovalca določi ekipa sodnikov na podlagi štirih kriterijev, ki jih bomo spoznali v nadaljevanju. Tekmovanje je sestavljeno iz kvalifikacij in izločitvenih dvobojev, vsem voznikom pa so pred kvalifikacijami zagotovljeni tudi obvezni treningi, da spoznajo progo in določijo svoje meje in meje svojega dirkalnika. Tekmovalna proga je navadno kratka in sestavljena iz 4 do 5 zavojev. [caption id="attachment_2523" align="aligncenter" width="1145"] Kako poteka drift dirka?[/caption] Kvalifikacije na tekmovanju Adria Drift Series potekajo na način, da se vsak tekmovalec trikrat poda na progo, njegovo vožnjo pa na podlagi naslednjih kriterijev ocenjuje ekipa treh sodnikov:

Hitrost

Ocenjena ali izmerjena hitrost, s katero vozniki prevozijo celotno progo, kot tudi ocenjena ali izmerjena hitrost vstopa v prvi ovinek. Tekmovalci morajo celotno progo, ne le vstop v prvi ovinek, prevoziti s čim višjo hitrostjo. Največ točk prinese hiter vstop v prvi ovinek in konstantno visoka hitrost na celotni stezi.

Linija

Tekmovalna linija je pot, ki jo mora tekmovalno vozilo čim bolj natančno prevoziti na progi. Določajo jo notranje in zunanje točke dotika ("Clipping Points"). Notranje točke dotika so označene točke, ki se jim mora tekmovalec čim bolj približati s prednjim odbijačem, medtem ko so zunanje točke dotika točke, ki jih mora tekmovalec prevoziti tako, da se jim čim bolj približa z zadnjim odbijačem vozila. Kriterij sojenja je oddaljenost prednjega oziroma zadnjega odbijača vozila od točke dotika. Vsakršen dotik z označevalnikom točke dotika (stožec, robnik, varnostna ograja,...) je prepovedan in povzroči nižjo oceno. Dodaten kriterij pri ocenjevanju linije je pravilno spreminjanje strani drifta (prelaganje). Oglejte si tudi dokumentarec o lanski sezoni Adria Drift Series sezoni. https://www.youtube.com/watch?time_continue=216&v=woZU4t6bX34

Kot drsenja

Kot, pod katerim drsi tekmovalno vozilo oziroma kot prednjih koles med drsenjem.

Splošni vtis

To je najbolj subjektivna ocena. Vključuje oceno, kako dobro je voznik povezal ostale tri elemente ocenjevanja in druge kriterije, kot so splošen nadzor nad avtomobilom, atraktivnost, napadalnost, v manjši meri pa tudi druge, povsem subjektivne kriterije sodnikov. Vsak izmed navedenih kriterijev vožnje se ocenjuje z 1 do 10 točkami, končna ocena pa je seštevek ocen posameznih sodnikov. Vrtenje, ustavitev, dve ali več koles izven proge, pa so napake, ki povzročijo avtomatsko oceno 0 točk. Najboljših 16 oziroma 32 tekmovalcev iz kvalifikacij se uvrsti na izločitvene dvoboje. Po dva tekmovalca se eden proti drugemu pomerita v neposrednem dvoboju na izpadanje (t.i. "Twin Drift"). Najbolje uvrščeni tekmovalec s kvalifikacij se pomeri s 16. uvrščenim tekmovalcem s kvalifikacij, drugo uvrščeni s 15. in tako naprej. Vsak dvoboj sestoji iz dveh voženj, pri čemer v prvi vožnji vodi en tekmovalec, drugi mu sledi, v drugi vožnji pa se poziciji zamenjata. Vodilni tekmovalec mora progo prevoziti s čim manj napakami in po čim bolj idealni liniji, sledeči tekmovalec pa mora voziti po enaki liniji kot vodilni in se mu pri tem čim bolj približati. Sodniki tudi izločitvene vožnje ocenjujejo po zgoraj navedenih štirih kriterijih, le da v tem primeru ne dodeljujejo točk, ampak vsak izmed sodnikov na koncu vsake vožnje določi zmagovalca dvoboja, lahko pa tudi odloči, da je bil dvoboj izenačen (X). Tekmovalec A tako zmaga v dvoboju v primeru sodniških odločitev AAA, AAX in AAB, tekmovalec B pa BBB, BBX in BBA. V vseh ostalih primerih tekmovalca ponovita dvoboj (t.i. “One More Time”). Dvoboj se ponavlja največ enkrat, v finalnih vožnjah pa največ dvakrat. Končni zmagovalec drift dirke je torej voznik, ki v izločitvenih dvobojih premaga vse sotekmovalce. [caption id="attachment_2517" align="aligncenter" width="1530"] Zmagovalci drift dirk na zmagovitem podiju[/caption]

Kako sestaviti zmagovalno drift vozilo?

Pri izbiri primernega vozila je potrebno biti pozoren predvsem na razmerje razporeditve teže vozila in na razmerje moči na kilogram teže vozila. To v praksi pomeni, da težak in neuravnotežen avtomobil, z glavnino teže na sprednjem delu vozila, ne bo ravno agilen pri prelaganju in driftanju skozi zavoje ter bo zaradi takšnih lastnosti nagnjen predvsem k podkrmarjenju. Ko smo izbrali ustrezen avtomobil, se bomo lotili osnovnih predelav pomembnih za driftanje. Razdelimo jih lahko v tri sklope: podvozje, pogonski sklop in varnost. [caption id="attachment_2525" align="aligncenter" width="1920"] Kreacija popolnega drift vozila[/caption] Kot pri ostalih dirkalnikih (razen tistih za drag race), je tudi za dober drift ena izmed najpomembnejših komponent podvozje. Zato je priporočljiva namestitev kompletno nastavljivega podvozja, ki si ga nato vsak voznik nastavi glede na svoj način vožnje, glede na obnašanje vozila in nenazadnje tudi glede na samo postavitev proge. Pri driftanju pa so postale nepogrešljiv element tudi modifikacije krmilnega mehanizma z namenom doseganja čim večjega kota krmiljenja prednjih koles. Moč motorja je seveda pomembna, vendar je še bolj pomembno razmerje med močjo in težo vozila. Zato se je pri sestavljanju dirkalnika pametno znebiti vse odvečne teže (odstranitev zadnje klopi, notranjih plastik in oblog, klime, nadomestitev stekel s takšnimi iz lexana ...). Moč dirkalnikov v profesionalnih serijah sicer lahko presega tudi 1000 konjskih moči, vendar bo driftanje povsem zadovoljivo že z ustrezno pripravljenim 200 "konjskim" avtomobilom. Nekateri vozniki tudi prilagodijo ali celo zamenjajo menjalnik, da dosežejo krajša prestavna razmerja in tako lažje ohranjajo motor v optimalnem območju delovanja. Obvezna oprema za drift pa je seveda zapora diferenciala (LSD). Nekatera, predvsem močnejša in terenska vozila so z zaporo diferenciala že serijsko opremljena, pri tistih, ki tega nimajo, pa jo bo potrebno naknadno vgraditi. Dobra novica pri tem je, da obstaja poceni in enostavna rešitev tega problema, in sicer z varjenjem obstoječega diferenciala. S tem sicer dosežemo 100% zaporo diferenciala, kar naredi avtomobil precej neuporaben za običajno vožnjo, vendar povsem ustrezen za driftanje. Ko smo avto pripravili za drift, pa nikakor ne smemo pozabiti na varnost. V katerem koli resnem tekmovalnem vozilu je nepogrešljiva nadgradnja ustrezna varnostna kletka, čvrsto pritrjen in kakovosten dirkalni sedež ter 4 ali raje 5 točkovni varnostni pas. Med driftom je voznik izpostavljen velikim centrifugalnim silam, zato je pomembno, da je čvrsto nameščen v svojem delovnem prostoru, seveda pa je našteta varnostna oprema ključnega pomena tudi pri morebitnem trku, izletu s steze ali celo prevračanju. Naj za konec povemo še kakšen stavek o pnevmatikah. Osnovno pravilo pri driftu je, da so na sprednji osi nameščene pnevmatike z dobrim oprijemom, saj so te tiste, s katerimi krmarimo avtomobil in ga vodimo v željeno smer. Na zadnji osi so lahko pnevmatike s slabšim oprijemom, s katerimi drsimo skozi zavoje in jih bomo tudi slej ko prej "skurili". Vendar pa je na profesionalnih tekmovanjih že moč opaziti, da dirkači pred vsako vožnjo na zadnjo os namestijo povsem nove specialne drift pnevmatike. [caption id="attachment_2516" align="aligncenter" width="1530"] Varnost je tudi na drift dirkah na prvem mestu.[/caption]